Kako se približati živali ?

[barbi]

Slikanje živali ne gre kar tako enostavno. Potrebne so dolgoletne izkušnje in predvsem poznavanje narave posamezne živali. Treba je vedeti veliko o biologiji vrste - na primer če poznamo življenjski ciklus kačjega pastirja, nam bo marsikaj olajšano. Ko se izleže odrasel kačji pastir, je še kar nekaj časa nezmožen hitrega letenja. Sedi na neki bilki in se suši. Krila mu morajo dokončno otrditi. Če vemo, kje posamezna vrsta živi oziroma, kje živijo njegove ličinke in kdaj se odpravljajo iz vode, ko se levijo, bomo mnogo lažje posneli to ali ono vrsto. Vedeti moramo tudi naravo obnašanja posamezne vrste. Na primer modri ploščec rad "parkira" vedno na isti bilki, dočim kaka druga vrsta ne. Saj je pri ptičih podobno. Na primer divja grlica sede vedno na isto vejo na vrhu drevesa, kjer samec poje. Jaz sem potegnil mikrofon v vrh drevesa in potegnil kabel 80m daleč na mešalno mizo in DAT. Tako sem jo posnel z razdalje 1,5m. S parabolo snemati ptiče z globljimi frekvencami od daleč je več ali manj neuspešno. Seveda pa ima divja grliaca takih dreves kar nekaj in jih ciklično zamenjuje. S tem brani svoj določen teritorij. Ali pa kobilice. Prvo kar je, ko opazujem fotografe pri slikanju od blizu, da se mnogo preveč premikajo in potem pač kobilica odskoči. Priporočilo je, da se kobilice slikajo zgodaj zjutraj, ko je še hladno in ko posijejo prvi sončni žarki, se sončijo in takrat so take, kot bi spale. Pri slikanju divjadi je potrebno ogromno poznati o posamezni vrsti – kdaj se pase na travniku, kdaj se ženi, kdaj ima mladiče itd, itd.
Skratka, brez ogromno branja o biologiji vrste ne bo dosti uspeha. Kar tako na hitro se nekam peljati in poslikati so le sanje. Vprašajte jagre, kolikokrat so šli opazovat neko žival, da so jo uplenili. No, o jagrih ne maram razpravljati, ker je pri večini etika na psu. Indijanec, ko je uplenil žival, se ji je poklonil in izrazil globoko spoštovanje, ko pa poslušam naše, se posebno kasneje v gostilni pogovarjajo, da to ne sodi nikamor. »Veš, tako dobro sem zadel srnjaka, da mu je srce razf….. :cry: :cry: «
Tudi s kamuflažnim šotorom za opazovanje živali ne bomo imeli dosti uspeha, pa čeprav bomo v njem »viseli« cel dan, če ne vemo, kdaj se želena žival tam giblje, kdaj gre na nočni pohod, nadalje, ali ima nekje v bližini mlade in bo točno ob določenem času šla tam mimo. Na primer slikanje polhov bo zelo olajšano, če vemo, da se ženijo nekje v juniju in je takrat na podstrešju pravi direndaj. Takrat se tudi dosti ne zmenijo za nas. Ali pa slikanje mladičev bo uspešno, če vemo, da se speljejo nekje v sredini avgusta. Takrat bomo lahko tudi slikali njihovo mater, saj se zaradi skrbi do mladičev nas nič kaj ne boji in opazuje, kaj delajo njeni nadebudniki.
Veliko uspeha vam želi Barbi :D :D :D

[jpreg78]

Najlepša hvala za izčrpen nasvet.Bom upošteval in se prvo spravil v knjižnico in nad knjige.Šele, ko bom naštudiral kakšno vrsto (recimo vrane) jo bom šel slikat.Pa bi mi mogoče še lahko svetoval katere knjige bi bilo najboljše imeti, da ne bom bral vseh po vrsti in na koncu naredil doktorat. :?: :!:
_________________
Lepo-lepše-narava.

[barbi]

Pojdi obratno pot, ki je mnogo boljša. Živi v naravi, jo opazuj in si vsporedno pomagaj s knjigami. Svoja dognanja potrdi v knjigah. In ko si že poln lastnih spoznanj, potrjenih v knjigah, boš tudi pri knjigah postal zahteven. Videl boš, kako je vsaka pomanjkljiva, zato se počasi knjižnica polni. Obstaja polno odličnih ključev za določanje. na primer pri kobilicah dr. Peter Us" Favna ortopteroidnih insektov Slovenije", potem Bellmann"Heuschrecken - beobachten und bestimmen" za kobilice, nadalje za kačje pastirje - Bellmann "Libellen". Za ptiče pa ti bodo ornitologi povedali najbolje, mislim, pa da je "Kateri ptič je to" odlična knjiga, sploh, kar se tiče fotk.
Toda, o sami naravi in obnašanju posameznih živali boš najbolje dognal z lastnim opazovanjem narave. Take stvari ne bodo napisane niti v knjigah.

Čao, Barbi

[Jurij]

[jure]

Da ne odpiram nove teme.... k pisanju me je navedel uspeh v galeriji ptičev, namreč kragulj.

Sam se s sledenjem vsega živega, resneje trudim 3 leta. od tega 2 leti intenzivno delam na mojem ulovu planinskega orla, katerega imam dokaj blizu doma. Vem za dve gnezdi in pa tudi približno število posameznih orlov mi je jasno. Predvsem mi je cilj in želja , ga fotografirati res v naravi, ne na vabi/nastavljeni mrhovini. Še najraje v gnezdu. Težava je dosedaj po moje v tem, da očitno za kakšno gnezdo še ne vem, ker prej omenjena dva sta bila lani prazna. Tja zahajam kar pogosto in v to vlagam veliko energije, tako da povsem razumem navdušenje ob kragulju, ki se bo nekaterim zdel pretiran.

Zato še enkrat tukaj avtorju vse čestitke za uspeh .

[lujer]

Jure, dodal bi še moje mnenje o knjigi Collins Bird Guide. Knjiga je pravi leksikon ptičjega sveta Evrope in je tudi zame nepogrešljiva spremljevalka. Verjetno pa bo začetniku veliko prijaznejša katera druga knjiga s fotografijami in imeni ptic v slovenskem jeziku.
Če pa se kdo želi, le malo bolj posvetiti pernatim prijateljem, takoj po Collinsa.

lp

ps:fotografija kragulja je resnično izjemen uspeh
_________________
svoboden kot ptica

[Klukec]

Kaj pa internetne enciklopedije in zbirke?

[jpreg78]

Sem vedel, da bom dobil tu najboljše odgovore. :P Najlepša hvala.
_________________
Lepo-lepše-narava.

[Mugil]

Jure,

verjamem tvoji želji po dobri fotki in tvojemu dobremu namenu, toda fotografiranje ptic na gnezdu je na srečo pri naravoslovni fotografiji že preteklost. Tudi etično ni najbolj posrečena metoda, in ravno to je bil moj poglavitini razlog za začetek digiskopije. :wink:

[barbi]

Globoko se strinjam Z Mugilom. Glede brskanja na Internetu bodite pazljivi, velikokrat se piše take bedarije in za ljubitelje atraktivne stvari, ki so dostikrat nerealne tako kot na TV filmi o živalih. So vabljive a velikokrat pretirane in nerealne. Na spletih se poslužujte predvsem PDF formatov. Pri člankih je fino, če je na koncu okoli določene tematike napisana tudi literature (literature, bibliography), kar je že znak resnega, nelaičnega pristopa. Če pa čitate običajne članke o na primer črni štorklji, preberite več člankov in jih primerjajte. Ni zaman, če je v glavi članka napisana inštitucija (univerza, inštitut itd), ka je tudi znak resnega strokovnega in znanstvenega dela.

Barbi

[Mugil]

Morda še tole. Ob odprtju moje lanskoletne razstave fotografiranih ptic v Kopru, je v uvodnem nagovoru Iztok Geister opozoril na vedenjski kodeks naravoslovnega fotografiranja, na obvezno obzirnost ob tem opravilu in celo na opustitev namere fotografirati ptico, če bi fotografovo početje lahko ogrozilo njen zarod. "Gre za etične pravice ptic, ki jih je treba razumeti kot pripravljenost živih bitij za medsebojno obdarovanje, kot nekaj, kar se kot hostija daje za odrešitev grehov sveta. Če pa se bo v prihodnje izkazalo, da je takšno idealistično stališče premalo, potem prihaja čas pravnega priznanja pravic rastlin in živali, kar pa bi pomenilo, da fotografiranje ne bi bilo več zastonj, takse za takšno dotikanje s prsti vizualne tehnologije pa bi bile namenjene financiranju varstva ogroženih bitij in njihovih prebivališč." je zaključil Geister. In upam si trditi, da je poslanstvo tega foto albuma popolno razumevanje zgoraj zapisanega in ne obratno.

[lujer]

Mugil se popolnoma strinjam s tabo o gnezdečih pticah. Sicer smo to problematiko enkrat tukaj že omenili.
Kaj pa obročkanje ptic, da ne rečem mladičev v gnezdu???????
_________________
svoboden kot ptica

[Mugil]

Lujer, kadar koli smo ljudje zraven drugih živih bitij smo moteči, enkrat bolj drugič manj. Tudi obročkanje je za ptico motnja. Na srečo obročkajo le za to usposobljeni, ki to počnejo v okviru raziskovalne dejavnosti in jih je le peščica. Pri fotografiranju pa fotograf tam čaka in čaka, pa čaka....fotografov je veliko, tudi takih, ki bi si to želeli posneti :)

[jure]

Z mojim "vdiranjem" v orlov svet, ne pomeni, da se plazim 2 metra od gnezd, ker za to je poskrbela narava in izbor lokacije gospe Orlove. Odgovor sem spisal predvsem z namenom , da sem fasciniran nad ulovom kragulja v objektiv, ker se z mojih izletov do gospe Orlove, v 99% vračam fotografsko gledano razočaran, ob tem pa 100% srečen , zaradi samega izleta v hribe, posedanja v travi, lazenja skozi hosto in tistega iskanja/čakanja, ko me bo gospa Orlova presenetila in mi dovolila posneti fotografijo z manj kot 300metrov...

Kot je enkrat v debati lepo rekel Aleš: že to da sem bil blizu naravi in da sem jo užival z vsemi čutili je meni dovolj, če pa še kaj lepega pade pred objektiv, pa toliko lepše....( ni citat, tako sem ga razumel)

lp jure

[barbi]

Ja, kako smo istih misli. Štefnanje za vsako ceno, da bomo dobili lep posnetek, je lahko usoden za določeno žival. Zato stalno povdarjam, da je treba naravo opazovat kompleksno. Poznati je treba naravo obnašanja posamezne živali, njene navade, reprodukcijo (kdaj ima mladiče, kdaj se ženi itd) in še zlasti oglašanje. Govorim na pamet, če živi v Evropi 400 vrst ptičev, je različnih zvokov 4000. To pomeni, da nam ptiči pripovedujejo s svojim oglašanjem svoje razpoloženje (dvorjenje, klicanje, označevanje teritorija, rivalstvo, vznemirjenje, razburjenje, paniko, neposredno nevarnost itd). Domači vrabec ima najmanj 12 različnih oglašanj in če vsaj približno vemo, kaj posamezni zvoki pomenijo, lahko sklepamo o njegovem razpoloženju, oziroma ali ga motimo ali ne.
To pač strokovnjaki poznamo, laiki manj, zato morajo biti taki ljubitelji narave še posebej pazljivi pri vstopanju v njihovo okolje. Primer ,kako nam lahko zvoki pomagajo oziroma nas na nekaj opozarjajo: Pri meni na češnji hrustavki v drugi polovici junija se vsako leto pride sladkat kuna zlatica. Na češnjo pride od daleč, seveda po drevju. Če jo hočem slikat, ni panike, kdaj bo na češnji. Že kakih 50 m prej se začne oglašati kos z opozorilnim zvokom -uk, uk, uk, uk, ki je znak nevšečnosti in ne panike. Ko to zaslišim, se počasi pripravim in čez kakih 5 minut je kuna na drevesu, počasi poje kakih deset češenj in gre nazaj v gozd. To ponovi nekajkrat na dan.
Mislim, da se strinjate, da bolj ko poznamo naravo, manj jo vznemirjamo ali vsaj vemo , kdaj se je treba umakniti. Naj mi noben ne zameri, če sem to napisal. Naj tudi v naravi velja kultura obnašanja, ki se je, moram reči, na primer pri nabiranju gob močno izboljšala – ni več tokliko podrtih in pohojenih gob, pa tudi praproti.

Barbi