Ortopterološki izlet na planoto nad Drago Baščansko

[barbi]

Ortopterološki izlet na planoto nad Drago Baščansko



Nedaleč od mostu, ki nas popelje na otok Krk, zavijem levo. Da, blizu letališča je in tam se vedno najprej ustavim. Že pred leti sem tam našel obe manjkajoči predstavnici kobilic iz rodu Pholidoptera – P. dalmatica in femorata. Takrat nisem imel s seboj snemalnika SONY DAT, kajti zvok teh dveh vrst mi manjka. No, letošnje leto je bilo zelo slabo, kar se vremena tiče. V avgustu nisem utegnil pogledati v te kraje, zato sem si rekel, da se bo življenje kobilic zaradi hladnega vremena pomaknilo v september. Pa sem se močno uštel. Veliko vrst je izginilo, med njimi tudi omenjeni vrsti.





Moj prvi postanek s Kangoo –jem v bližini letališča.





Lokva, narejena iz betona, iz katere se napajajo ovce. Pred leti je bilo v njej ogromno gambuzij, no sedaj jih ni več, ne vem zakaj. Je pa sedaj v njej novo življenje. Polno je namreč debeloglavk





Debeloglavka (Rana ridibunda).





Najprej opravim dolžnost do mame. Rada ima žajbelj in tu ga je v izobilju. Naberem ga zvrhano kartonsko gajbico in po vrhu še cel avto diši po njem





Draga Baščanska. Tu med hišami prideš do stezice, ki vodi na vrh planote. Oboki, okenca, terase in terasice, stopničke, skratka vse je tako čudovito, včasih kar miniaturno, da se moraš najprej nagledati tega.





Tudi, če nekaj prenavljajo, je prisrčno in vredno ogleda.





Kamnita pot se vijugasto vzpenja, spodaj pa se vidi vasica.





Ko pridem na vrh, zagledam lesen križ. Tisti križ, od katerega naprej je črnih vdov vse polno. To so mi že leta 1989 povedali domačini. Tu je neskončna ravnina, v marsičem podobna tisti iz Leonejevih vesternov in kar slišiš tiste grozljive orglice, na katere je v filmu Bilo je nekoč na divjem zahodu zaigral Charles Bronson.





Sredozemska črna vdova (Latrodectus mactans ssp. tredecimguttatus) tu kraljuje. Je podvrsta ameriške – Latrodectus mactans. Naša je lahko nevarna za majhne otroke in ostarele, ameriška je bolj strupena. Na določenih predelih vidimo njeno mrežo na vsakih nekaj kvadratnih metrov. Če koga zanima več o tem lepem pajku, si lahko prebere na tem spletnem naslovu:http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=195





Veliko je tu tudi tarantel (Lycosa tarentula), največjih evropskih pajkov. Naselijo kar mišje luknje.





Bogomolka (Ameles decolor) je tu kar pogosta, a ne tako, kot navadna bogomolka.





Kamnite ograde so tu okrogle , kar je posebej zanimivo. V njih so še tu pa tam ovce. Ja, dokler bodo ovce, bo v teh krajih prebival bjeloglavi sup (Gyps fulvus), po naše beloglavi jastreb. Tod okoli je tudi vse polno drugih vrst pajkov, kobilic pa je ogromno vrst. Najštevilčnejše so: Decticus albifrons, Calliptamus italicus, Ephippiger discoidalis major, Oedaleus decorus, Prionotropis hystrix, Chorthippus mollis ignifer, Omocestus rufipes, Arcyptera fusca in druge.





Spuščam se nazaj v dolino. Izpod drevesa se vidi Draga Baščanska.





Niže ko gremo, več je vegetacije in več je možnosti, da najdemo nosato sarančo (Acrida ungarica). Naj nas ne zavede, če vidimo v letu samca navadne bogomolke. Morda smo se zmotili. Kaj lahko, da je bila saranča, ki ji je v letu sila podobna.




Tylopsis lilifolia je zelo podobna rodu Phaneroptera, je pa manjša.





Bolj, ko se spuščamo v dolino , bolj je pot zaraščena.





In če napnemo ušesa, slišimo morda kaj, kar nas zanima. Tale samička je bila v grmu poleg samčka, ki se je izdal s svojim oglašanjem. Njegov zvok je že na meji ultra zvoka, zato mora biti dokaj mirno in tiho okolje. Vrsta pa je Platycleis intermedia





Na poti domov se ustavim še nekje ob cesti, kjer slikam tole travniško listarico (Ruspolia nitidula). Zanimiva je, ker je takole rumeno obarvana redkejša.





Slovo od Krka zaključim s tole fotografijo Učke, ki se v večernem mraku veličastno dviga nad morjem.

[db]

Lepa reportaža!
Vidim da ti je kljub poznemu času uspelo na film ujeti kar nekaj vrst.
Bravo!


LP Dan

[sandi]

Čestitke, super reportaža!!

[c2f9e13b]

Kar se tiče pohval se pridružujem ostalim obiskovalcem. Sam sem tudi bil nekajkrat v bližini Stare Baške( ob obali nekaj kilometrov stran) in sem bil navdušen nad terenom

[alenka]

Čestitke za lepe primerke živali in pokrajin!

[barbi]

Hvala, ker vam je všeč.

[BIBA]

Zelo si se potrudil in čudovito podal fotoreportažo, z zelo dobrimi slikami. Zaslužiš si čestitke in še kaj podobnega objavi.

Najbolj sem pa presenečena nad pajki- tarantelo in črno vdovo, saj se jih zelo bojim, imam alergijo na ose, gosenice ( lani sem imela v kampu samo dotik z njo, pa sem imela 3 tedne zdravljenja , predlani sem v mivki nahodila morskega pajka, pa sem imela pokvarjeno sezono- injekcije, bolečine itd ),
potvji reportaži pa praviš, da je mnogo tarantel in črnih vdov !!!!!!!!! Kako vem, kje so in kako se jim izogniti ?


LP Darinka

[barbi]

Hvala Biba. Največ o črni vdovi in taranteli pa piše v knjigi "Otrovni pauci" dr. Maretića iz Pule in dr. Lebeza iz Štefanovega inštituta. Pod fotko črne vdove je pa link za revijo GEA, kjer je bil moj članek.