OSNOVE DIGISKOPIJE

[Mugil]

Kljub temu, da digiskopija nudi enostavne rešitve naravoslovne fotografije, pa je način dela, vsaj na začetku, vse prej kot enostaven. Digiskopiranja se je potrebno priučiti. Fotografiranje na ta način lahko primerjamo z vožnjo avtomobila. Lahko ga kupimo, vendar se moramo najprej naučiti upravljanja z njim.

Kaj je digiskopija?

Digiskopija je skoraj revolucionarno odkritje malezijca Laureneca Poha, ki je februarja 1999 zgolj po naključju spoznal, da lahko skozi svoj teleskop, s katerim je opazoval ptice, fotografira z digitalnim fotoaparatom. Laurencea se je zato prijelo ime “boter digiskopije”. Enostavno povedano gre za fotografiranje z digitalnim fotoaparatom skozi teleskop za opazovanje ptic. Ime temu nenavadnemu početju (digiskopija, ang. digiscoping) je dal francoz Alain Fosse. Noviteta se je med naravoslovnimi fotografi in ornitologi “prijela”, saj se s tovrstnim fotografiranjem ukvarja vsak dan več ljudi. Če so začetniki digiskopije še fotografirali “z roke”, pa nam danes številni proizvajalci digitalnih fotoaparatov in teleskopov že ponujajo množico različnih adapterjev za digiskopijo.



Zakaj digiskopija?

Konvencionalna naravoslovna fotografija pozna uporabo 35 mm zrcalno-refleksne kamere (fotoaparata), z zmogljivimi, dragimi in nenazadnje težkimi optičnimi pripomočki (objektivi, teleobjektivi). Razpoložljive leče (optika) pa ponavadi niso dovolj zmogljive. Z zrcalno-refleksnimi objektivi velikosti 500 mm in zaslonko f 8 je zaradi slabe svetlobe težko ostriti. Tudi če si lahko privoščimo super teleobjektiv Nikon super-telephoto 800 mm, f 5.6 ED IF AIS, ki stane neverjetnih 6399,00 US $ ter nanj vpnemo še telekonverter, je to za fotografiranje manjših ptic premalo.

Z digiskopijo, pri kateri uporabimo digitalni fotoaparat z integrirano optično povečavo (3 x) ter teleskop z okularjem povečave 20 x, pridobimo povečavo, ki najbolj spominja na teleobjektive z več kot 2800 mm, ki pa jih preprosto ni. S tako povečavo lahko fotografiramo tudi obročke na nogah zaznamovanih ptic. Čeprav je izračun povečav le teoretičen, pa je zmogljivost takih povečav zelo blizu dejanske.

Tudi cena “digiskopa” je znatno nižja od klasične fotografske opreme, saj bomo za dober digitalni fotoaparat (Nikon Coolpix 4500) odšteli približno 600 EUR, za dober teleskop (Swarovski ATS 80 HD) z okularjem povečave 20-60 x (zoom) pa okoli 1800 EUR. Kakor koli že, če zraven prištejemo še spominsko kartico (vsaj 128 MB), sodobno bliskavico, rezervne baterijske vložke ter nekaj rezervnih delov, je skupna cena še vedno manjša od srednje dobre optike zrcalno-refleksnih fotoaparatov Leica formata. Da o nakupu filmov in razvijanju le-teh niti ne govorimo.

Nekako logično je pričakovati, da si bodo opazovalci ptic, ki že imajo teleskope kmalu omislili tudi digitalni fotoaparat z vmesnimi nastavki in ga uporabili za fotografiranje ptic.

Danes je na voljo kar nekaj digitalnih fotoaparatov, ki nam omogočajo digiskopijo. Laurence Poh in ostali, ki digiskopirajo dalj časa, prisegajo na Nikon Coolpix 990 (ni več v prodaji) in Nikon Coolpix 4500 (je še v prodaji). Sicer pa lahko za digiskopijo uporabljamo številne druge digitalce. Bolj primerni so tisti z notranjim zoomom in premerom objektiva 28 mm, saj jih je lažje pritrditi na teleskop. Spodnja meja zmogljivosti digitalca za potrebe digiskopije je 2 mega točk. 35 mm film sicer še vedno ponuja potencial za višjo kakovost slike, vendar se razlika nevzdržno zmanjšuje. Visoko kakovostni in zaenkrat dragi digitalni fotoaparati že ponujajo vrhunske rezultate.



Prednosti digiskopije

Ena glavnih prednosti digiskopije, je možnost ogleda fotografirane ptice na LCD zaslonu takoj, določevanje neznanih in manj znanih vrst doma ter nenazadnje imamo fotografijo brez dolgotrajnega čakanja na razvijanje. Po prvem posnetku lahko ocenimo nastavitve, ki so potrebne za dober posnetek, slabe fotografije lahko pobrišemo. Fotografije lahko v kratkem času prenesemo na računalnik (ni več dolgotrajnega in zamudnega skeniranja fotografij ali diapozitivov), kjer jih lahko kasneje ustrezno obdelamo (popravimo). Tisti, ki se z digiskopijo ukvarjamo prisegamo na Adobe Photoshop. Z nakupom digitalnega fotoaparata Nikon Coolpix 4500, dobite tudi licenčni program Adobe Photoshop 6.0. Ker veljajo naravoslovni fotografi za nadležne fotografe, še posebej kar se živali tiče, nam digiskopija ponuja možnost fotografiranja iz večje razdalje. S tem zmanjšamo motenje živali, izraz fotografiranega objekta pa deluje bolj naravno.


Slabosti digiskopije

Trenutno so digitalni fotoaparati pri prenosu na spominsko kartico še vedno počasni in nemalokrat zaradi tega zamudimo tudi kakšno priložnost za dober posnetek. Pri tem pa moramo biti računalniško pismeni in znati upravljati s posnetimi in shranjenimi fotografijami. Na močni zunanji svetlobi je LCD zaslon včasih slabo viden. To pomankljivost pa lahko odpravimo z ustreznim senčilom. Tudi pri digiskopiji je izrednega pomena vrhunska optika teleskopa in fotoaparata. Pri teleskopih srednjega in nižjega cenovnega razreda se nam kaj lahko zgodi, da posnetki ne bodo ostri. Težave pa nastopijo tudi zaradi sferične in apokromatske aberacije. Slednja je še posebej moteča, saj se pojavlja na robovih belih in črnih objektov kot vijolična (magenta) obroba, ki pa jo lahko popravimo kasneje z računalniško obdelavo. Pri vrhunskih teleskopih (Swarovski ATS 80 HD, Leica Apo-Televid, Zeiss Diascope 85T FL) teh težav skorajda ni.


Oprema

Med teleskopi so v digiskopiji čislani predvsem teleskopi Swarovski (Swarovski ATS in STS 80 HD), Leica Apo-Televid, Zeiss Diascope 85T FL. Da se fotografirati tudi z drugimi teleskopi, vendar je kvaliteta zapisa slabša. Premer leče teleskopa mora biti vsaj 70 mm! Večina za digiskopijo uporablja digitalne fotoaparate Nikon Coolpix 990, 995 in 4500. Zakaj? Nimajo zunanjega zooma in omogočajo vpetje digitalnega fotoaparata na okular teleskopa z vmesnikom, razdalja med lečami okularja in objektiva pa je izredno majhna, kar je za fotografiranje skozi teleskop bistvenega pomena. Na ta način zmanjšamo možnost pojava vinjete (obroča) na fotografiji. Vmesnik (adapter) je možno tudi kupiti, saj so izdelovalci digitalnih fotoaparatov (predvsem Nikon) in teleskopov že ponudili trgu svoje, sicer drage vmesnike. Lahko si ga izdelate sami oz. vam ga po navodilih izdela najbližji strugar. Za kvalitetno zajemanje digitalne fotografije pri digiskopiji so bistvenega pomena dober in stabilen stativ, žični sprožilec ter senčilo za LCD zaslon. Nosilec za žični sprožilec lahko kupite ali pa si nosilec izdelate sami. Elektronski sprožilci (Remote control) niso najboljši zaradi časovnih zamikov, pa še dragi so, če jih kupite kot dodatno opremo. Senčilo za LCD zaslon lahko kupite ali pa si ga naredite sami iz priročne “napravice” za ročno ogledovanje diapozitivov. Zaradi naknadnega ostrenja na teleskopu, ki je včasih nujno, je bolje da ima senčilo tudi lupo, v kateri bomo izostritev na ekrančku bolje videli.





Digiskop in njegovi sestavni deli (1. Teleskop Swarovski ATS 80 HD z okularjem Swarovski zoom 20-60x, 2. Digitalni fotoaparat Nikon Coolpix 4500, 3. Stativ Swarovski, 4. Swarovski DCA (Digital camera Adapter) vmesnik, 5. LCD senčilo z lupo (2x) EagleEye/Xtend-a-View Pro (tm)- Wing Version, 6. Nosilec in roka za žični sporžilec EagleEye, , 7. Žični sporžilec Minolta, 8. Red dot točkovni merilec 1x30 in po naročilu izdelan nosilec).

PREVIDNOSTNI UKREPI!

Pri premikanju stativa in teleskopa bodite pozorni na sonce, če je na teleskopu z adapterjem pritrjen vklopljen digitalni fotoaparat, saj lahko trajno poškodujete fotoaparat, če skozi teleskop “zaidejo” neposredno sončni žarki!

Bodočnost digiskopije

Vsekakor bo navdušila marsikaterega naravoslovnega fotografa in opazovalca ptic, ki bo ali v celoti zamenjal klasično zajemanje slike (film) ali pa bo digiskopijo uporabljal le kot dodatek pri svojem delu. Nenazadnje ne gre pozabiti tudi na t.i. paparazze, ki zaenkrat še vedno uporabljajo zrcalno-refleksne kamere in drage teleobjektive.