Objavljeno: 03.12 07, 15:39 Naslov sporočila: Jesenski pohodniško fotografski izlet v soboto, 08.12.2007
Opčine-Obelisk -- Prosek-Kontovel -- Miramarski grad -- Grljan -- Križ (ob morju) -- Nabrežina (ob morju) -- Sesljan -- Devin -- izliv Soče v morje ali Doberdobsko jezero
Dobili se bomo v soboto 08.12.2007 ob 07:45 uri na italijanski strani mejnega prehoda Fernetiči, kjer bomo na velikem parkirišču desno ob cesti parkirali in tam pustili odvečne avtomobile (lahko pa jih pustite tudi na naši strani – še štirinajst dni - mejnega prehoda). Odhod bo ob 08:00, potem, ko se bomo prerazporedili po avtomobilih in dogovorili glede izleta.
Prevoz do Opčin, kjer začnemo s potjo pri Obelisku, kjer je razgledna točka s pogledom na Trst, tržaški zaliv pa vse do našega morja. Obelisk so postavili leta 1839 v znak hvaležnosti novi izgrajeni cesti iz Trsta, ki je bila dokončana leta 1830. Ima naklon 4%, tako da ni bilo problema s tovorjenjem, prejšnja – današnja Via Comerciale, pa je imela naklon 16%. Pri Obelisku je tudi tramvajska postaja proge Opčine – Trst.
Hkrati se bomo organizirali tako, da bomo prestavili avtomobile v Grljan.
Peš bomo šli po tako imenovani »Napoleoniki«, pešpoti z uradnim imenom Strada Vincentina pod hribom Selivec. Uživali bomo lahko v čudovitih jesenskih barvah – ruj itd. Z nje je lep pogled na Tržaški zaliv in razgled na Trst, šli bomo nad bolnico, nad Bohinjsko železnico (Transalpino), ki pod potjo zavije v tunel in v tunelu nadaljuje proti Opčinam.
S prvega razgledišča-počivališča na poti zagledamo precej mogočno betonsko cerkev na vrhu hriba, ki so jo Italijani zgradili po drugi svetovni vojni s prispevki iz cele Italije na slovenskem ozemlju, vidno daleč naokoli, slišimo pa lahko melodično zvonjenje njenih zvonov. Na morju lahko opazujemo ladje, včasih pa se sliši tudi ladijsko sireno. Kmalu smo nad Barkovljami z mogočnim svetilnikom, čutimo utrip Barkovelj z dolgim parkom ob morju, znanih po regati z največjo udeležbo na svetu Barkolano. Na tretjem kilometru poti pa se nam odpre pogled na grad Miramar s parkom in vas Kontovel, nato pridemo do sten, kjer športni plezalci in alpinisti plezajo, spodaj na morju pa vidimo polkrožen privez za čolne.
Pridemo do Proseka-Kontovela, dalje skozi del Kontovela, nato pa lahko gremo skozi center vasi ali pa pod njo do mlake ali ribnika. Tam je lepo urejeno in vodijo nas oznake učne poti. Od tu najprej se spuščamo nekaj sto metrov po cesti mimo vodnega stolpa, kjer pridemo do urejene pešpoti med opuščenimi vinogradi, na kateri je 450 stopnic, s poti pa lep pogled na celoten Tržaški zaliv. Pridemo do hiš tik nad staro železniško postajo iz avtsroogrskih časov, z čakalnico iz lesa in stekla, zgrajeno, da je avstrijska gospoda izstopila z vlaka in se s kočijami odpeljala skozi park do gradu. Mimo dobro ohranjene stare železniške postaje Miramar gremo pod železniško progo, do severnega vhoda v park Miramar in po parku do gradu. Ogled in fotografiranje parka, po želji ogled gradu, akvarija, vivarija tropskih živali itd.
Izhod v Grljan, od koder se bomo odpeljali do Križa - na obali, samo ob morju, kjer je nekaj hiš, slovenska gostilna Bella Riva z neslovenskim imenom in grad, v katerem je Morski biološki laboratorij Univerze iz Trsta. V gostilni imajo stare fotografije slovenskih ribičev, ki prikazujejo tudi način ribolova itd, to morje od Trsta do Tržiča je namreč pripadalo slovenskim vasem in edino oni so imeli koncesijo za lovljenje rib, lovili pa so največ tune. Od tam gremo po želji peš po obali mimo izvira Brojnice do ribiške marine Nabrežina, kjer so imeli ribiči privezane čupe, ribiški čolni, ki so jih tukaj uporabljali več kot tisoč let.
Če se bomo odločili, da gremo ob morju bomo prestavili avtomobile v Nabrežino, del naselja ob morju. Vozniki se bodo nato podali proti ostalim in tako del poti šli skupaj. Od čup se bomo povzpeli po delu Ribiške poti in nato do avtomobilov.
Nadaljujemo (če ne bomo šli ob morju pa že iz Križa) do Sesljana, do turistične pisarne, kjer je konec Rilkejeve poti, ki se začenja v Devinu. Kdor bo želel, bo lahko šel po Rilkejevi poti do Devina, z avti pa gremo v Devin. Tam je možnost iti na Rilkejevo pot z devinske strani, ogled gradu in se spustiti do marine v Devinu, mimo mednarodne gimnazije v Devinu (UWC of the Adriatic). Obstaja tudi možnost da se vzpnemo na stri grad, od koder je čudovit pogled na Devinski grad in morje ter nudi možnost za fotografiranje.
Medtem bo že čas, da si privoščimo kosilo. Prehrano lahko vzame vsak s sabo, tudi za malico, lahko pa se bomo ustavili v ribiškem turizmu v Ribiški vasi ali pa, če tam ne bo možnosti, bomo lahko šli na pizzo. Ribiško vas so zgradili po drugi svetovni vojni za potrebe priseljencev iz Jugoslavije, tam je tudi marina in športni park, do tja se pride naprej od Devina in pred Štivanom zavije levo. Pri Štivanu je tudi izvir reke Timav, več izvirov se kmalu združi v reko, ki se po nekaj sto metrih izlije v morje.
Če nam bo potem še čas dopuščal, se bomo odpravili v Deželni naravni rezervat ob izlivu Soče v morje Isola della Cona, ali pa v Deželni naravni rezervat Doberdobskega in Prelostnega jezera – Gradina pri Doberdobu. O tem se bomo odločili na izletu.
Izlet bomo zaključili, ko se bo začelo mračiti, kdor bo želel, pa bo lahko šel z nami do Ilirske Bistrice, kjer bo ob 18. uri predstavitev del in razglasitev rezultatov z letošnjega Extempora.
Predlog za tiste, ki so bolj oddaljeni, lahko prespijo v mladinskem hotelu v Pliskovici.
LP, Dušan
Še nekaj o gradu Miramar:
V bližini Trsta, 6 km severozahodno, ob Barkovljah leži prečudovit grad Miramar (italijansko Castello di Miramare; mira mare pomeni v italijanščini pogled na morje). Grad je dal zgraditi nadvojvoda Maksimilijan Habsburški, načrte je naredil Carl Junker, gradnja pa je potekala med leti 1856 in 1860. Grad naj bi prvotno imel tri nadstropja, a se je Maksimilijan, ki je gradnjo financiral iz lastnih sredstev, zaradi pomanjkanja denarja tretjemu nadstropju odpovedal. Še v času gradnje je s soprogo, Šarloto Belgijsko, živel v Castelletu, manjšem objektu v grajskem parku. Tam je Šarlota živela tudi potem, ko se ji je zaradi moževe usode omračil um, kasneje pa se je preselila v Belgijo. Maksimiljan je bil v Mehiki leta 1867 ustreljen, grad pa je potem služil kot občasna rezidenca Habsburžanov, v tridesetih letih 20. stoletja pa je v prvem nadstropju živel Amadeus Savojski, 3. vojvoda d'Aosta. Idiličen grad tik ob morju, ki iz daljave izgleda kot iz filma, se nahaja v 22-hektarskem parku z redkimi eksotičnimi rastlinami, ki jih je Maksimilijan deloma prinesel s svojih potovanj. Obdan je z visokim obzidjem, ki je služilo kot zaščita pred napadalci. Čudovit park z urejenimi vrtovi, kjer se je sprehajala gospoda, je polni kipov, opazujemo lahko različne grbe in čudovite svetilke. Po senčnem drevoredu se lahko sprehodiš do morja, kjer je lastno kopališče, privez za ladje in lep pogled na grad. Sam frontalni pogled na grad odkrije vso lepoto in kvaliteto gradnje tistega časa, vsak balkon in vsako okno pa je poglavje zase. Ornamenti oken in stropovi so renesančni. Danes je grad urejen kot muzej. V pritličju si je mogoče ogledati zasebne prostore Maksimilijana in njegove žene. Ker je bil Maksimilijan navdušen pomorščak, je del prostorov urejen po vzoru kabine na avstrijski poveljniški ladji Novara. V prvem nadstropju se nahajajo razkošnejši reprezentativni prostori oz. prostori za Maksimilijanove goste in v slogu tridesetih let preurejeno stanovanje Amadeusa Savojskega.
Avtor
Sporočilo
dinosaver
Pridružen/-a: Pon Okt 2007 20:51 Prispevkov: 1
Objavljeno: 16.12 07, 11:12 Naslov sporočila:
Dushan pozdrav.
Čestitam za idejo o decembrski ekskurziji.
Pogrešam kratek povzetek kako je bilo, upam
da se je trud in zapravjen čas okoli priprav splačal.
Upam, da se drugo leto udeležimo tudi mi z obale.
Letos nas je malo begalo vreme, malo pa dejstvo
da je DOPPS v istem terminu imel ekskurzijo v
Škocjanski zatok.
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu